Avtor: Alex Gregorič
O (javnem) nastopanju in govorništvu imamo ljudje različna prepričanja, ki so pogosto diametralno nasprotna, odvisno od posameznika. Ena so bolj negativna, druga spet bolj pogumna. Tako prva kot druga pa pomembno krojijo naš odnos do javnega nastopa in govorništva, tako nasploh kot do našega lastnega. Poglejmo, katera so tista, ki jih pogosto opazimo:
Negativna prepričanja o govorništvu/javnem nastopanju
- Govornik se rodi.
- Nikoli ne bom zmogel prepričljivo javno nastopati.
- Trema vedno obvlada mene, in ne jaz tremo.
- Občinstvo je običajno zahtevno in kritično.
- Ne vem, kako naj sploh začnem, kako pritegnem ljudi.
- Pisanje mi tako ali tako ne gre od rok.
- Govori so samo za res posebne ljudi.
Pogumna prepričanja o govorništvu/javnem nastopanju
- Javno nastopanje ni nič posebnega.
- Nastop pred ljudmi je videti povsem preprost.
- Trema je za slabiče. Kaj sploh je trema?
- Vseeno je, kakšno je občinstvo.
- Začetek je pa res nekaj enostavnega: pozdraviš jih.
- Zapis govora je povsem odveč. Poveš iz glave, kar ti pride na misel.
- Govori so pomembni zato, da si z njimi dvigaš ceno.
Tako negativna kot tista bolj pogumna prepričanja so za učinkovit in predvsem prepričljiv (javni) nastop oz. izvedbo govora povsem neprimerna, omejujejo nas.
Negativna prepričanja nas omejujejo tako, da nas zadržujejo, blokirajo. Preprečujejo nam, da bi sprostili vse svoje potenciale in skrite moči, ki se skrivajo v vsakem od nas. Zato zamudimo priložnosti, ko bi lahko predali ljudem pomembno sporočilo. Običajno ta prepričanja izvirajo iz opazovanja ljudi, ki jih vidimo kot zelo spretne govorce, avtoritete, in se nam zdi, da nastopajo z lahkoto.
Druga prepričanja, jaz jim pravim pogumna, nas omejujejo tako, da nas peljejo po poti pretirane improvizacije, hkrati pa nas podpirajo v rabi nekaterih povsem neprimernih rešitev, ki naredijo naš nastop zelo povprečen, če že ne povsem neprepričljiv. Običajno ta prepričanja izvirajo iz opazovanja ljudi, ki jih vidimo kot manj kompetentne, pa jim vseeno »uspeva«.
Na pot samozavestnega in prepričljivega javnega nastopanja stopimo tako, da najprej »počistimo pred svojim pragom«, pardon, »za svojim pragom«, bolje rečeno, v svoji glavi. Začnemo z revizijo svojih prepričanj.
Če ste našli v sebi vsaj eno prepričanje, podobno zgoraj naštetim, vam priporočam, da ga zamenjate.
Kako? Nekaj drugačnih, bolj konstruktivnih prepričanj najdete v naslednjem prispevku, lahko pa se opogumite in pridete na trening ZMOREM (link). Tam jih zagotovo postavite na preizkušnjo. Svoja prepričanja namreč.
