Spisal: Alex Gregorič
Dan maternega jezika
21. februar je mednarodni dan maternega jezika. Slovenci radi poudarjamo, da nam je veliko do našega. Če berete ta zapis, potem je tudi vam slovenščina dragocena. Sploh, če je to vaš materni jezik.
Materni jezik rečemo zato, ker se ga običajno naučimo od matere. Ima posebno čustveno vrednost. V njem se najlažje in najbolj pretanjeno izražamo. Kamor koli gremo, ga »nosimo« s seboj.
Materni jezik ni vezan na kraj rojstva. Jaz sem se na primer rodil v Buenos Airesu, v Argentini, a moj materni jezik je slovenščina. Morda prav zato, ker smo tam daleč čez lužo s pomočjo slovenščine negovali svoje slovenstvo, čutim do nje posebno ljubezen.
Pripeljala me je do tega, da že več kot dvanajst let pomagam ljudem pri premagovanju vseh mogočih zavor, zadržkov, prepričanj … povezanih z (javno) govorjeno besedo.
Jezik je živa tvorba
V časih, ko moramo že skoraj vsi “javno nastopati” (sestanki, srečanja, predstavitve …), še vedno posvečamo največ pozornosti tremi, rokam, drži, ipd., kar je seveda logično in tudi smiselno.
Enako pozornost si zaslužijo besede same po sebi, njihovo smiselno nizanje v take in drugačne povedi, tako kot tudi sestavljanje povedi v logične sklope, s katerimi izrazimo svoje misli jasno, razumljivo in prepričljivo.
Ko pobrskam po spominu, se ne spomnim, da bi se v šoli učili jezika na tak način. Spomnim se “piflanja” podatkov o književnikih, ne književnicah, obveznega branja bolj ali manj zanimivih del, meni mučnega podčrtavanja glagolov, samostalnikov, pridevnikov, itn. Upam, da je danes drugače.
V mojih časih so bile povedi še stavki. Danes so stavki le enostavne povedi. Kot so te tri.
To pomeni, da se jezik razvija, se spreminja … je živa stvar. Bo naš, slovenski jezik, preživel?
Bo slovenski jezik preživel
Zadnji podatki, ki so jih zbrali s »klasičnim« popisom prebivalstva (tj. s popisovalci na terenu), so iz leta 2002. Takrat je blizu 88 % prebivalcev Slovenije izjavilo, da je njihova materinščina slovenski jezik.
Danes je raznolikost maternih jezikov med prebivalci Slovenije večja kot v preteklosti, hkrati pa se delež prebivalcev s slovenskim maternim jezikom vse od leta 1953 zmanjšuje.
Na tej točki je dobro povedati, da slovenščino uporabljajo tudi ljudje, ki jim le-ta ni materni jezik. Pogosto celo bolje, bolj skrbno in spoštljivo. Zato me za jezik sam po sebi ne skrbi.
Za življenje jezika se mi zdi bolj pomembno, da se prav vsi, ki govorimo in pišemo slovensko, potrudimo ta čudoviti jezik uporabljati kot orodje za sožitje, za lepše (skupno) življenje.
Kako ga uporabljati
Predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Ivo Svetina je v letošnji poslanici med drugim zapisal, da jezik združuje neko občestvo, da postane ljudstvo, narod, nacija: “Je edini resnični temelj, na katerem se utemeljuje identiteta, prepoznavanje, a hkrati tudi razločevanje od drugih, četudi sosedov.”
Všeč mi je misel, da jezik združuje občestvo … Če tudi vi tako čutite, potem le vložite nekaj truda in časa v negovanje jezika, ki ga verjetno dnevno uporabljate, tako zasebno kot poslovno.
Ko stopite pred ljudi, da jim predstavite projekt, poveste govor ob odprtju dogodka, predate poročilo na sestanku, ipd., bodite pozorni tudi na jezik, poleg vsega drugega (trema, roke, gibanja …).
Velja namreč, da smo pred ljudmi bolj prepričljivi, da delujemo bolj kompetentni, ko uporabljamo lepši, bolj pravilen jezik. To še posebej velja takrat, ko gre za našo materinščino. Seveda šteje tudi vsebina, a o tem kdaj drugič.
Za razvijanje samozavestnega, prepričljivega nastopa, vam priporočamo trening retorike ZMOREM.
Celostno pa vas podpremo na tečaju CELI, od glave do pete.
